Senčno gledališče je gotovo najstarejša oblika človekovega kreativnega izražanja. V plesu senc, ki jih je plamen slikal na stene zavetišča jamskega človeka, je bilo nekaj izredno privlačnega, hkrati pa je vzbujalo strah. Tako se je razvila v toku stoletij oblika obrednega gledališča, saj so se v predstavi srečevale sence prednikov s sencami božanstev. Lutke navdihujejo številne umetnike danes, ki spoštujoč stoletne izkušnje žlahtijo svoje predstave z dognanji sodobne tehnologije. (Hrovatič, 2011)
Tudi v vrtcu smo se igrali z senco ter se preizkusili z igranjem z senčnimi ploskimi lutkami.
